Piran ilMeteo.it Forecast
Piran Tartini Event

Piran


PIRAN

Ich will Dich verführen, sagt Piran.


Will Dich in meinen Armen wiegen, wie eine steinalte und doch so aufregend junge Mutter, die ihrem Kind damit Ruhe und Frieden schenkt.


Will für Dich die Zeit stillstehen lassen. Vor meinen Toren lasse sie zurück, wie eine unnütze Last, denn in meinen Mauern hat sie keine Bedeutung.


Will Dich von allen meinen Schätzen kosten lassen: Elf Kirchen wollen ebenso entdeckt werden wie der Kieselstein, der von den Wellen, die mich umspülen, seine bizarre Form erhalten hat. Die Töpfe mit ihren Köstlichkeiten locken ebenso wie die einzigartigen Geschichten, von der jede Mauer, jede Gasse und jeder Platz erzählt.

Und bist Du erst in meinen Armen,
und gibt es keine Uhr mehr, die Dich quält,
und schickst Du Deine Sinne los, mich zu entdecken,
und kostest Du von mir, als wär’ ich zugleich Mutter und Geliebte,
wirst Du nicht mehr imstande sein, mir zu widerstehen,
wirst mir verfallen sein
für alle Zeit...

 


Original, geschrieben von Folke Tegetthoff
Copyright © 2011 by WOOW GmbH., A-8413 St.Georgen
Alle Rechte vorbehalten

 

 


 

 


O Piranu

 

Piran je pristaniško mesto na slovenski obali in središče Občine Piran. Leži na samem rtu Piranskega polotoka v neposredni bližini Portoroža.

S svojim submediteranskim podnebjem sodi med najtoplejše predele Slovenije. Veliko je sončnih dni. Padavin je malo, med 1000 in 1100 milimetrov. Značilne so mile zime in vroča poletja, temperature se pozimi le redko spustijo pod ničlo.

Izvor krajevnega imena
Ime kraja je verjetno grškega izvora, in sicer iz posmostaljenega srednjegrškega pridevnika πυρρανoς 'rdeč', s čimer so poimenovane rdečkaste flišne kamenine na področju Pirana. Manj verjetne so starejše razlage, da ime izhaja iz nekega ženskega grškega osebnega imena Πυρρα, keltsko pyrn, ki se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo iz bior-dun v pomenu 'vrh hriba' ali iz lat. pirus v pomenu 'hruška'. V starih listinah se kraj omenja v začetku srednjega veka v latinščini kot Pyrrhanum , približno leta 670 Piranum, Piranom, ex Pirano, 933 de Pirano, 974 Pyranum, in 1282 Piranum.

Prve omembe in razvoj mesta skozi čas
Naselje se je začelo razvijati v zgodnjem srednjem veku, v starih zapisih v začetku srednjega veka se Piran prvič omenja v latin. kot Pyrrhanum. V 2. polovici 8. stoletja je skupaj z Istro prišel izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v Nemško cesarstvo, po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je dobil leta 1274 statut, leta 1283 je sprejel oblast Benetk, ki je trajala do propada Beneške republike leta 1797, nato pa je do leta 1918 (s prekinitvijo v obdobju frankovske oblasti) spadal pod Avstrijo. V času francoske oblasti je v njegovi bližini leta 1812 prišlo do pomorske bitke med angleškimi in francoskimi bojnimi ladjami, znane kot bitka pri Piranu. Med svetovnima vojnama je bilo to področje v Italiji, od leta 1947 do 1954 v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ko pa je bila ta ukinjena, je Piran pripadel Jugoslaviji.

Zavetnik mesta je sveti Jurij.

Staro mestno prebivalstvo je bilo romansko, pod vplivom Benetk je v novem veku prevladal beneški govor. Od začetka 9. stoletja so v mestno zaledje prodirali Slovani, ki so se doseljevali tudi v mesto, a njihov vpliv na jezikovno podobo Pirana je bil še več stoletji neznaten. Skladatelj Giuseppe Tartini je imel v Piranu glasbeno šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. (Wikipedia)

 

 



 

 

Gledališče Giuseppe Tartini

 

Galerija

 

 

 

Aquarium Piran

 

Aquarium

 

 

 

 

 

Sečoveljske soline

 

Vroče točke

 

Gospodarji neba

 

Rastline

 

 


Piran na starih razglednicah


Piran

 

Pristanišče Piran

 

 

 

Naše morje

 

Samo Monako, Gibraltar in Bosna imajo v Evropi manj morja kot Slovenija.

Naše morje leži na najbolj severni točki Sredozemlja in pokriva komaj tretjino ali 180 km² severovzhodnega dela Tržaškega zaliva. Več piše Marjan Richter na Slotraveler.com